Ameriška (debeloplodna - žlahtna) borovnica je rastlina s prav posebnimi zahtevami. Grmi zrastejo v optimalnih razmerah tudi do 2 m v višino. Plodovi so nekajkrat debelejši kot pri navadni gozdni borovnici, vendar so manj aromatični. Imajo dvakrat več mineralov in trikrat več C-vitamina kot pri navadni gozdni borovnici. Jagode so temno modre barve s poprhom, sladko-kislega okusa, meso v notranjosti ploda je zelenkaste barve in postopoma zorijo do 5 tednov.
2 do 3-letne sadike sadimo konec oktobra in v novembru ali spomladi, ko so ugodne razmere za sajenje. Jeseni sajene sadike čez zimo prekrijemo s smrekovimi vejami, v kolikor to omogoča grm.
Borovnice uspevajo na sončni legi, le v kisli zemlji ( pH je 3,8- 5,0 ), bogati s humusom. Ker razvijejo dokaj plitev koreninski sistem z gostim spletom drobnih koreninic, ne smejo trpeti suše. Zato moramo v sušnem obdobju poskrbeti za zalivanje. Premalo humusa v tleh, suša in premalo kisla tla (pH 5,5 in manj) so vzrok, da začne grm borovnice hirati in dokaj hitro lahko tudi propade. Zato moramo že ob sajenju poskrbeti za primerno rahlo in kislo zemljo !
Malina sama je trdoživa rastlina, zaradi česar brez težav preživi tudi zimo in lahko raste na najbolj neprijetnih območjih za rast. Zdravniki dostikrat uživanje malin priporočajo srčnim bolnikom in bolnikom, ki trpijo za različnimi boleznimi živčevja. Zakaj? Zato, ker naj bi maline dokazano preprečevale nervozo, uravnavale hormonska neravnovesja in uspešno delovale proti diareji. V kolikor imate visok krvni sladkor ali pa ste nagnjeni k hitremu obolevanju za različnimi virusi, vam priporočamo pitje močno koncentriranega soka. Slednji namreč znižuje krvni sladkor in uspešno deluje kot zaščita pred virusi. Poleg tega pa vas maline napolnijo z energijo in s svojim vonjem pomirjajo vaš celotni organizem. Maline najbolje uspevajo v vlažnem in hladnem okolju. V hladnejših predelih oziroma območjih gojijo maline, ki so jih razvili v Evropi, tiste iz Severne Amerike, pa so bolj primerne za gojenje na suhem in toplem.
Maline vsebujejo velike količine vitamina A, zaradi česar so odlično naravno sredstvo proti okvaram oči in izboljšujejo vid. Že v preteklosti so v kitajski medicini so maline uporabljali pri kurji slepoti in v primeru slabe ostrine vida. Od kje takšen učinek na oči? Maline vsebujejo visoko koncentracijo rutina, kateri krepi ožilje v očeh in hkrati skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Malino so prav tako izjemno bogat vir vitamina C, v sodelovanju z rutinom pa delujejo kot odličen antioksidant. Zavirajo in preprečujejo premočne menstrualne krvavitve in zaradi tega so maline uporabljali tudi v azijskem zdravilstvu že pred časom. V splošnem maline zavirajo in preprečujejo krvavitve v celotnem telesu – kot na primer krvavitve iz dlesni ali krvavitve iz nosu in podobno.
Poleg tega maline delujejo tudi odvajalno, saj čistijo črevesje ter odpravljajo zaprtost in pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami. Maline med drugim vsebujejo tudi veliko biotina, kateri vsebuje žveplo, ki je pomembno za polne in bleščeče lase ter napeto in prožno kožo. Sicer v primeru zdravega črevesja, človek sam proizvaja biotin – vendar v primeru, ko je hrana pomanjkljiva, se črevesje rado izsuši in takrat prične posledično človeškemu organizmu primanjkovati biotina. Maline so eden izmed najbolj koristnih sadežev, saj vsebujejo več zdravilnih in koristnih snovi kakor kivi, paradižnik ali brokoli. To, da so maline izjemno zdrava hrana, so dokazali neki znanstveniki iz Nizozemske. Na podlagi teh rezultatov zato raziskovalci številnim ljudem svetujejo naj pričnejo uživat in širiti dobro besedo o tem izjemno zdravem sadju, ter na nek način prispevajo k razvoju novih, še bolj okusnih in zdravih vrst. Vendar pa je potrebno vedeti, da je učinkovitost malin največja takrat, ko jih uživamo same!
Res je, da so maline vsestranske in jih lahko uživamo brez dodatkov ali pa jih uživamo kot dodatek oziroma sestavino k raznim jedem. Uporabimo jih pri peki tort, peciv, pri izdelavi kompotov, marmelad, sladoleda in podobnih sladic. Tudi listje maline je uporabno za pripravo okusnega čaja, zato ste v zmoti v kolikor ste mislili, da so užitni samo sveži plodovi maline. A tudi to ni vse – še celo suhi plodovi maline lahko uporabimo kot začimbo ali pa za pripravo kakšnega napitka, skratka čisto po želji.
Na omenjeno temo smo se oslonili ravno zaradi tega, ker ta kislina predstavlja pomembnejšo sestavino maline. Zakaj? Zato, ker preprečuje nastajanje rakavih celic. Omenjena kislina naj bi bila še več kot to – delovala naj bi kot blagodejno zdravilo za hudo boln organizem. Kancerogenim celicam namreč preprečuje, da napadajo bolnikov DNK tako, da jih spravi pod lasten nadzor ali pa jih popolnoma ustavi. Tovrstna kislina je še posebej cenjena, ker je odporna na mraz ali visoke temperature.
V kolikor malin nimate na domačem vrtu, vam svetujemo, da pri nakupu teh, upoštevate naslednje: maline morajo biti čvrste, zrele (temno rdeče barve). Če so že pakirane v plastične posode, potem se prepričajte, da na dnu posode ni vlage ali usedline malinovega soka – to sta namreč dva konkretna pokazatelja, da so maline stare. Sveže maline zdržijo v hladilniku samo dan ali dva, zato jih ob shranjevanju položite na kuhinjski papir in prekrijte s plastično folijo.